Don Boskove prostovoljke
IZ ZGODOVINE USTANOVE
O duhovnem poklicu v svetu je razmišljal že don Bosko, zamislil pa ga je njegov tretji naslednik bl. Filip Rinaldi. Ustanovil je laiško ustanovo don Boskovih prostovoljk, ki razvija idejo o svetni posvečenosti žene v svetu. Leta 1917 je začel s tremi dekleti, leta 1919 pa je prvih sedem kandidatk v kapelici ob don Boskovem stanovanju izreklo prve zaobljube. Tedaj so se imenovale: Pobudnice Marije Pomočnice sv. Frančiška Saleškega. Po letu 1947, ko se je v Cerkvi začelo govoriti o svetnih ustanovah, je vrhovni svet salezijancev omenjeni ustanovi leta 1959 dal novo ime, ki naj bi bolj izražalo njeno laiškost: preimenovale so se v Don Boskove prostovoljke.
Prva Slovenka je naredila zaobljube v ustanovi don Boskovih prostovoljk leta 1982. Seme je vzklilo in vztrajno raslo. Danes imamo v Sloveniji 12 prostovoljk z zaobljubami, ena pa se na ta korak pripravlja. Povezane smo v dve skupini, delujemo pa v vseh treh škofijah. Dviga nas zavest, da pripadamo veliki salezijanski družini in da v svetu prek 1.300 don Boskovih prostovoljk z istimi cilji in istim hrepenenjem služi Bogu sredi sveta v don Boskovem duhu.
TAJNOST IN SVETNOST V SALEZIJANSKEM DUHU
Don Boskove prostovoljke odgovarjamo na poseben Božji klic: da v vsakem življenjskem položaju živimo dve razsežnosti: svetnost in posvečenost. Smo »posvečene laikinje«. Gospod nas kliče in pošilja v svet, da bi ga od znotraj prekvasile s človeškimi in krščanskimi vrednotami. Ne toliko z besedo, ampak s tihim delovanjem, zgledom, dobroto in ljubeznijo želimo ponesti Kristusa tja, kjer živimo in delamo. Prizadevamo si, da bi v našem okolju in na delovnih mestih bilo več poštenja in delavnosti, spoštovanja, ljubezni ter bratske pomoči. Že od začetka ustanove je bl. Filip Rinaldi priporočal kandidatkam tajnost in svetnost: »Naj nihče ne ve, kaj se prebuja v vaših srcih. Molčite, ne vabite nobene za seboj, dovolj je vaš zgled ... Svet naj v vas vidi urejeno dekle, ki je trdno in dostojanstveno, dokazujoč, da se da živeti v svetu, ne da bi se v njem izgubile.«
Prostovoljke živimo zavzeto duhovno življenje, izpovemo zaobljube uboštva, čistosti in pokorščine, ter si prizadevamo, da bi dobro opravljale svojo službo, s posebno pozornostjo do mladih v don Boskovem duhu.
|
|
|